Čar lesa – nacionalna strateška surovina

Na posvetu o Umni uporabi lesa, ki je potekal 13.4.2015 je prof. dr. Franc Pohleven izpostavil, da bi morala cela država najprej ugotoviti, da je les nacionalna strateška surovina in bi to morali tudi uresničiti. Gozd je edini naravni sestav, ki je odporen na suše in moče, ker vse ostale rastline težje prenašajo vse bolj raznoliko vreme, ki je posledica človeškega ravnanja v preteklosti.

Leseni izdelki pripomorejo k zniževanju izpustov CO₂ in tem dalj časa izdelek uporabljamo, bolj je učinkovit. Na drugi strani cement, jeklo, aluminij ipd. povzročajo velik izpust CO₂ in v svoji ceni ne vključujejo vseh okoljskih stroškov, ker ni pravilno ovrednoten njihov dolgoročni vpliv na okolje, torej razgradnje... Les se vedno lahko porabi bodisi kot kurivo ali kot gnojilo.

Te teme bodo vse bolj aktualne, saj tudi EU spodbuja uporabo materialov, ki ne onesnažujejo. Slovenija danes izpušča več CO₂ kot je predvideno in mora letno dokupiti okoli 28% kvot za izpust tega toplogrednega plina. To negativno vpliva na finančno in okoljsko bilanco.

Ekonomsko gledano pomeni uporaba bio mase za kurjavo zelo majhen del izkoriščanja tega bogastva. Posebej problematično je, če se sežiga bio maso z veliko vsebnostjo vlage – to je v primerih, ko les ni pravilno in dovolj dolgo sušen, ker ni polnega izkoristka. Bolj suh kot je les, bolje je, ker je potrebno manj energije za sušenje v peči, preden les zagori.

Boljše izkoriščanje lesa – uporaba glavnine za lesne izdelke (pohištveni in vsakdanji izdelki), gradbene materiale (leseni nosilci, vezane plošče, osb plošče, izolacija...), bi omogočil gradnjo odličnih objektov (sedaj gradijo 34 nadstropno leseno stolpnico) in veliko večjo dodano vrednost ter nove zaposlitve in najmanj 20 krat večji izkupiček.

Za napačno uporabo gradbenih materialov je žal deloma kriv tudi eko sklad, ki spodbuja premalo osredotočeno: pravilno bi bilo spodbujati uporabo materialov, ki so dostopni doma npr. lesno volno kot izolator, volno ali celulozo, ne pa kamene in steklene volne, ki tudi nista okoljsko učinkoviti. Žal napačna okoljska obravnava materialov (ker ni vključena okoljska taksa za razgradnjo materiala) omogoča, da so klasični materiali (beton...) cenejši kot trajnostni.

Spomnili smo se tudi, da so včasih sekali les ob pravi luni, da so pozimi naredili ogromne zaloge lesa, ki so ga potem poleti tesali in rezali. Leseni objekti so trajni, stari objekti stojijo že stoletja, statično so bolj potresno varni povrhu pa še požarno varni, kar dokazuje kozolec, ki je nedavno pogorel – morali so ga le pobrusiti ker je povrhnjica pooglenela, ostal pa je cel.

Les je mogoče uporabiti za različne izdelke (nekatere je predstavil mag. Jože Jurša), sodobna obdelava s toploto (modificiran les, izum dr. Pohlevna) pa omogoča še bolj raznoliko uporabo lesa, ki se ne spreminja več (ni več raztezanja) in je bolj vodoodporen: odličen material za izdelavo glasbil in tehnično zahtevnih predmetov. Možnosti so velike. Zato je velik potencial za nove izdelke, ki bodo trajnostni in omogočali nova delovna mesta.

Vabimo vse, ki se zanimajo za raznolikost uporabe lesa, da se obrnejo na naše društvo, da bi povezali različne akterje, ki so potrebni za izdelavo novega izdelka: izdelovalci in predelovalci, oblikovalci, izumitelji, lastniki gozdov... povezali se bomo, omogočili izmenjavo podatkov, da bo mogoče sodelovati lokalno in končni izdelek izvažati po državi in svetu.

Poglejte si posnetke posveta na naši spletni stani.

Če bo vsak vpleteni naredil nekaj majhnega, bomo skupaj naredili veliko.

info@zavsena.si; www.ZaVseNas.si

Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas

prof. dr. Franc Pohleven

Umna uporaba lesa - posnetki

Posnetki so čisto na dnu strani spodaj desno.

Umna uporaba lesa – vabilo na posvet

Vsak kos lesa, ki ga porabimo manj kakovostno, kot bi ga lahko, je škoda. Veliko je govora o tem kako bi morali ravnati z lesom in kako je v naši državi to slabo organizirano. Čas je, da ukrepamo sami.

Na posvetu se bomo govorili o celostni uporabi drevesa, torej kot celoto. Z nami bo prof. dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete.

Kako se bomo organizirali, da bomo iz najboljšega dela drevesa naredili vrhunske proizvode, iz stranskih pa substrate za gojenje gob ali drugih živil? Skrajna možnost uporabe je za kurjavo, ki je pri nas žal pogosto prvi razlog poseka.

Poleg tega se bomo začeli povezovati zaradi boljšega skupnega nastopa na trgu in zaradi izmenjave znanja in uslug. S tem bomo zniževali stroške in izboljšali kakovost in konkurenčnost.

Na posvet ste vabljeni vsi, ki iščete svojo prihodnost v lesno predelovalni obrti (mizarji, tesarji, gozdarji) in novih oblikah proizvodnje v kmetijstvu (kmetje in podjetniki), ter vsi ki vas zanima razvoj in novosti.

Posvet bo v ponedeljek 13. aprila 2015 ob 19.00 v Lenartu (Center Slovenskih goric – Trg osvoboditve 9).

Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas

www.ZaVseNas.si, 040 492 562

POMEN ODPRTIH POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA ZA POTREBE JAVNIH INVESTICIJ

V luči preteklih zgrešenih javnih investicij in v uvid načrtom investicij, ki nas v prihodnje čakajo v Slovenskih goricah, je cilj članka opozoriti, da zaprt trg arhitekturno-inženirskih idej pri javnih investicijah povzroča velike finančne in družbene stroške.

Šokantno je, da se v Sloveniji, ob uresničitvi javnih investicij (stavbe splošnega družbenega pomena, večstanovanjske stavbe, ceste, poslovne stavbe,..) za manj kot 5% (cca. 5 od 150) pridobljenih gradbenih dovoljenj organizira iskanje najboljše arhitekturno-inženirske rešitve s pomočjo javnega natečaja.

Če smo se leta 1990 odločili za tržno ekonomijo, je problem, da ugotovimo, da živimo v ekonomiji, kjer je 95% javnih investicij vodenih izven odprtega trga. Torej nimamo prostega trga idej, temveč predmoderno stanje družbe, kjer je so akterji za posel potegujejo v neformalnih sistemih odnosov. Tak sistem daje vtis nepravičnosti, če jemljemo naš družbeno-ekonomski sistem resno.

Zaradi odsotnosti trga nastajajo različni stroški. Omejevanje konkurence predstavlja pomoč določenim subjektom, ti pa energijo, ki bi jo vlagali v izboljševanje produktov, vlagajo v boj za pridobivanje pomoči. Celotna skupnost plača zapitek za izkrivljanje sistema, za pridobivanje pomoči.

Še večji strošek je nepreglednost sistema, ki je posledica izkrivljanja trga z namenom doseganja želenih rezultatov. Načelno velja – če želi družba iz kakršnegakoli razloga določeni družbeni skupini pomagati, naj ji da denar. Sistematično izkrivljati sistem, da se neki družbeni skupini pomaga je bistveno dražje. Č se odločitve (o posameznih gradnjah, izboru projektantov,…) sprejemajo v nepregledno, si kot družba ne uspemo zastavljati pravih vprašanj. Vse rešitve, ki smo jih v osrednjih Slovenskih goricah izbrali za reševanje problema odvajanja in čiščenja odpadnih voda so tipičen primer delovanja takšnega sistema. Ne vemo, kdo je sprejel odločitev za gradnjo takšnega sistema kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav. Verjetno pa niti tisti, ki so sodelovali v procesu odločanja, ne čutijo da bi bili sami osebno kakorkoli odgovorni za sprejeto odločitev.

Pregleden sistem odločanja omogoča tehtanje idej. Dogovarjanje je naporno in dolgotrajno, zato je vabljiva ideja lika razsvetljenega vladarja, ki se lahko hitro odloča o zapletenih dilemah. A sam koncept demokracije temelji na izkušnji, da lahkotnost odločanja hitro pripelje tudi do katastrofalno napačnih odločitev. Velikopotezni projekti neuporabnih poslovno-obrtnih con in nefunkcionalnih ter neprijaznih stanovanjskih sosesk po naših občinah ter termalnega kompleksa v Benediktu so in bodo žal nazoren primer teh trditev.

Naslednji strošek nepreglednega sistema je ustvarjalnost. Zaprto okolje, obvladovano z mrežami neformalnih odnosov, je najbolj obremenjujoče prav za najbolj nadarjene arhitekte in projektante. V odprti igri, z jasnimi pravili je bistveno lažje odstopati od povprečja, eksperimentirati in preizkušati nove poti. Zaprta skupnost, v kateri se vsak boji, da ne bi prekršil katero od neformalnih pravil igre, najprej izloči izstopajoče.

Družba, ki ne uspe doseči blaginje, ni verodostojna in lojalnost neformalnim mrežam odnosov se v krizi poveča. V sistemu, ki temelji na trdno povezanih neformalnih omrežjih (klikah), je veliko tveganje ostati zunaj. Za posameznika je to lahko eksistencialnega - preživetvenega pomena. Vpetost v sistem je bistveno pomembnejša za preživetje posameznika v taki skupnosti, kot pa kvaliteta arhitekturne produkcije. Pri takšnem razvoju je neminovno pričakovati padec kvalitete.

Problem nepreglednega javnega naročanja je kompleksen in rešitve niso enostavne. A za začetek se je potrebno zavedati množice stroškov, ki jih prinaša zapiranje prostora. Inženir ali arhitekt, ki “se znajde” in pride do javnega naročila mimo odprtega postopka, povzroči stroki praviloma bistveno večjo škodo, kot je njegov profit.

Drago Weinhandl

vir: http://trajekt.org/2013/10/18/5/ Jernej Prijon

Ravnajmo trajnostno, ravnajmo pozitivno

V življenju se nenehno učimo, prilagajamo in spreminjamo. Pomembno je, da to počnemo v pravo smer, to je v smer, ki vodi k napredku, zdravju, trajnostnem razvoju, blaginji za vse. Somišljeniki to smer uresničujemo združeni v Društvu za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas, ker smo prepričani, da Slovenske gorice že po naravnih danostih dajejo idealno priložnost za trajnostno naravnani razvoj obstoječih in novih dejavnosti predvsem na področju kmetijstva, obrtništva, turizma, izobraževanja in drugih področjih.

V času prazničnih nakupovanj in obdarovanj vas želimo vzpodbuditi k razmišljanju in ozaveščanju o nakupu lokalno izdelanih in pridelanih izdelkih, o nakupu ekološko ali biološko pridelane hrane ter nasploh izdelkov, ki so uporabni, ne ustvarjajo veliko odpadne embalaže oz. ne onesnažujejo okolja. Posebej razmislimo o smiselnosti nakupovanja in uporabe pirotehničnih sredstev, ki plašijo ljudi in živali, znatno onesnažujejo okolje, lahko povzročijo telesne poškodbe, požar ali drugo škodo.

Zavedajmo se, da naša dejanja vplivajo na druge ljudi in okolico, a zmeraj tudi na nas same. Prevzemimo odgovornost za svoja dejanja in se zavedajmo, da danes ustvarjamo razmere, v katerih bomo v prihodnosti živeli mi in naši potomci. Spoštujmo naravo, spoštujmo vsakega človeka, bodimo uvidevni in si med seboj pomagajmo. Ne dopustimo, da nas premami potrošništvo, samovolja in brezbrižnost. Izogibajmo se negativnega, ki nam ga nenehno vsiljujejo mediji in določeni posamezniki. Razmislimo, kaj so naše dolžnosti in v čem je smisel prepovedanega. Spremembe v pozitivno so možne le s spremembo naše miselnosti in odnosa do soljudi in narave.

Člani Društva Mi za vse nas vam želimo blagoslovljen Božič ter obilo pozitivnih misli in naprednih dejanj v novem letu.

Društvo Mi za vse nas, www.zavsenas.si

mag. Nataša Ciraj

slika: Eko smreka Čebelarski krožek Sveta Ana, IMC

Sončna jabolka in vabilo na občni zbor

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas praznuje prvo leto delovanja. V tem času je bilo izvedenih nekaj dogodkov: predavanja, posveti in akcije; ter sproženih nekaj intervencij inšpekcijam (sežiganje, ambrozija). Največ prijav je bilo iz občin Benedikt, Sveta Ana in Lenart. Kljub temu, da obstajajo uradni organi pregona, lahko društvo kot vmesni člen poskrbi za dodatno varnost anonimnosti prijave, ker očitno ni dovolj zaupanja v uradne osebe. Prijave so možne preko spleta ali po telefonu.

V naslednjem letu bi radi združevali pridelovalce sadja (tudi hobi sadjarje, ki imajo preveč jabolk) ob blagovni znamki "Sončno jabolko", ker so prav Slovenske gorice bogate s soncem, imajo pa obliko jabolka. Vabljeni na občni zbor, kjer bomo prvič spregovorili o tem. S tem se bo odprla možnost dodatnega zaslužka na domačem vrtu in zmanjšala količina zavrženega in neporabljenega sadja.

Občni zbor bo v petek 12.12.2014 ob 19h v Lenartu v sejni sobi v Centru Slovenskih goric na Trgu osvoboditve 9. Prosimo, da se zaradi rezervacije prostora in organizacije prijavite.

Dnevni red občnega zbora:

1. poročilo o delu v preteklem letu,

2. sprejema program dela, finančno poročilo in finančni plan,

3. sončno jabolko

4. razno

Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas

www.zavsenas.si

MiZaVseNas@gmail.com, info@zavsenas.si

040 492 562

POT DO FINANČNIH SREDSTEV IN NOVE FINANČNE PERSPEKTIVE ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE (URE)

Letos se je na sejmu AGRA v Gornji Radgoni v organizaciji Gradbenega inštituta ZRMK odvil zanimiv posvet na temo financiranja energetskih projektov. Sodelovali so predstavniki občin, Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Ljutomer.

Evropska komisija (EK) v želji, da bi bila kohezijska sredstva bolj smotrno porabljena, zahteva od držav članic, da opredelijo strateška področja, ki se bodo sofinancirala iz kohezijskih sredstev. Države morajo strateška področja definirati v dokumentu "Strategija pametne specializacije," ki predstavlja kriterije, po katerih se bo presojalo, ali so prijavljeni projekti sprejemljivi ali ne. Tako je EK že zavrnila slovenski osnutek predloga Operativnega programa za črpanje evropskih sredstev iz kohezijske politike, katerega del je tudi Strategija. To je bil spisek želja županov, iz katerega so na vladi naredili program. Količina razpoložljivega denarja za Slovenijo se bo iz dosedanjih neverjetnih cca. 500 mio. evrov letno znižala na cca. 300 mio. evrov letno. Dokler EK ne bo odobrila Programa tudi ta sredstva ne bodo dostopna. Do sredstev za okoljske projekte pa Slovenija ni več upravičena.

Za novo finančno perspektivo je regionalna agencija za Prlekijo (od Apač do Središča ob Dravi) prejela od županov za 600 mio. evrov investicijskih želja, teoretično pa ji na velikost regije lahko pričakujejo 140 mio. evrov. Vsebinsko je strokovno gledano pri projektih opaziti zaplankanost, ne-trajnostno naravnanost in "gašenje požarov" namesto strateških naložb, s ciljem zagotoviti županom zmago na volitvah. Prleški župani investicij v URE ne vidijo kot prioriteto, čeprav bi po izračunih strošek ogrevanja v javnih objektih, z zamenjavo obstoječih energentov z lesom, lahko znižali z 2,3 mio. na 0,6 mio. evrov, torej na četrtino!

Aktualni podatki glede investicijskih želja za 9 občin ORP (območnega razvojnega partnerstva) Slovenske gorice (občine Duplek, Pesnica, Šentilj ter občine iz UE Lenart) bodo znani v mescu dni, so pa manjše od 180 mio. evrov.

Predavatelji so izpostavili potrebo po dobri koordinaciji projektov URE in da so načrtovalci projektov kvalitetni, z referencami. Koordinacija pomeni, da se mora skupaj načrtovati ovoj stavb in stavbno pohištvo ter strojna oprema v stavbi (ogrevanje in hlajenje). Privatnega partnerja za sofinanciranje izvedbe ovoja stavbe in stavbnega pohištva ni smisla iskati, saj se tukaj investicija ponavadi povrne šele po več kot 10 letih, drugače pa je pri strojni opremi, saj se tukaj vložek lahko povrne že v 4 do 6 letih in se izvajalec lahko poplača iz prihrankov. S tem področjem se ukvarja projekt CombinES (Sheme sofinanciranja - kombinirani energetski projekti za financiranje energetske učinkovitosti v Srednji Evropi), ki ga v Sloveniji vodi Inštitut ZRMK.

Vabljeni, da se pridružite društvu in tudi sami prispevate k razvoju naše skupnosti!

Društvo Mi za vse nas www.zavsenas.si.

Drago Weinhandl