Na
posvetu o Umni uporabi lesa, ki je potekal 13.4.2015 je prof.
dr. Franc Pohleven izpostavil, da bi morala cela država najprej
ugotoviti, da je les nacionalna strateška surovina in bi to
morali tudi uresničiti. Gozd je edini naravni sestav, ki je
odporen na suše in moče, ker vse ostale rastline težje prenašajo
vse bolj raznoliko vreme, ki je posledica človeškega ravnanja v
preteklosti.
Leseni
izdelki pripomorejo k zniževanju izpustov CO2 in
tem dalj časa izdelek uporabljamo, bolj je učinkovit. Na drugi
strani cement, jeklo, aluminij ipd. povzročajo velik izpust CO2
in v svoji ceni ne vključujejo vseh okoljskih stroškov, ker ni
pravilno ovrednoten njihov dolgoročni vpliv na okolje, torej
razgradnje... Les se vedno lahko porabi bodisi kot kurivo ali kot
gnojilo.
Te
teme bodo vse bolj aktualne, saj tudi EU spodbuja uporabo
materialov, ki ne onesnažujejo. Slovenija danes izpušča več
CO2 kot je predvideno in mora letno dokupiti okoli 28%
kvot za izpust tega toplogrednega plina. To negativno vpliva na
finančno in okoljsko bilanco.
Ekonomsko
gledano pomeni uporaba bio mase za kurjavo zelo majhen del
izkoriščanja tega bogastva. Posebej problematično je, če se
sežiga bio maso z veliko vsebnostjo vlage – to je v primerih, ko
les ni pravilno in dovolj dolgo sušen, ker ni polnega izkoristka.
Bolj suh kot je les, bolje je, ker je potrebno manj energije
za sušenje v peči, preden les zagori.
Boljše
izkoriščanje lesa – uporaba glavnine za lesne izdelke
(pohištveni in vsakdanji izdelki), gradbene materiale (leseni
nosilci, vezane plošče, osb plošče, izolacija...), bi omogočil
gradnjo odličnih objektov (sedaj gradijo 34 nadstropno leseno
stolpnico) in veliko večjo dodano vrednost ter nove zaposlitve in
najmanj 20 krat večji izkupiček.
Za
napačno uporabo gradbenih materialov je žal deloma kriv tudi eko
sklad, ki spodbuja premalo osredotočeno: pravilno bi bilo spodbujati
uporabo materialov, ki so dostopni doma npr. lesno volno kot
izolator, volno ali celulozo, ne pa kamene in steklene volne, ki tudi
nista okoljsko učinkoviti. Žal napačna okoljska obravnava
materialov (ker ni vključena okoljska taksa za razgradnjo materiala)
omogoča, da so klasični materiali (beton...) cenejši kot
trajnostni.
Spomnili
smo se tudi, da so včasih sekali les ob pravi luni, da so
pozimi naredili ogromne zaloge lesa, ki so ga potem poleti tesali in
rezali. Leseni objekti so trajni, stari objekti stojijo že stoletja,
statično so bolj potresno varni povrhu pa še požarno
varni, kar dokazuje kozolec, ki je nedavno pogorel – morali so
ga le pobrusiti ker je povrhnjica pooglenela, ostal pa je cel.
Les
je mogoče uporabiti za različne izdelke (nekatere je predstavil
mag. Jože Jurša), sodobna obdelava s toploto (modificiran les, izum
dr. Pohlevna) pa omogoča še bolj raznoliko uporabo lesa, ki se ne
spreminja več (ni več raztezanja) in je bolj vodoodporen: odličen
material za izdelavo glasbil in tehnično zahtevnih predmetov.
Možnosti so velike. Zato je velik potencial za nove izdelke, ki bodo
trajnostni in omogočali nova delovna mesta.
Vabimo
vse, ki se zanimajo za raznolikost uporabe lesa, da se obrnejo na
naše društvo, da bi povezali različne akterje, ki so potrebni za
izdelavo novega izdelka: izdelovalci in predelovalci, oblikovalci,
izumitelji, lastniki gozdov... povezali se bomo, omogočili izmenjavo
podatkov, da bo mogoče sodelovati lokalno in končni
izdelek izvažati po državi in svetu.
Poglejte
si posnetke posveta na naši spletni stani.
Če
bo vsak vpleteni naredil nekaj majhnega, bomo skupaj naredili veliko.
Izak
Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas
prof. dr. Franc Pohleven