Delati etično? Trajnostno? Zakaj?

Predavanje je prestavljeno in bo izvedeno v januarju 2017.

Zakaj bi sodeloval v etični banki, če pa lahko dobim kredit v navadni banki, ki bo dobiček odnesla iz našega kraja? Morda bi želel kredit v banki, kjer bom tudi sam lastnik, ali pa raje prepustim vse imetnikom kapitala? Morda bi vložil denar v banko, ki bi vlagala v mojem kraju, ker bom tudi sam imel korist od tega, ali pa raje ne? Naj bodo banke velike in se ukvarjajo s tveganimi posli in špekulacijami?

Na etičen in trajnosten način, kjer bi imeli tudi mi, ljudje, korist, je možno obnavljati stanovanja, spodbujati podjetništvo in družbeno pomembne investicije, ki izboljšujejo kakovost življenja nas vseh. Kako se tega lotevajo na Hrvaškem in s kakšnimi projekti bosta povedala predstavnika Zadruge za etično financiranje iz Zagreba. Povedala nam bosta kako nastaja etična banka in predstavila primere dobre prakse.

Predavanje bo predvidoma v četrtek 8.12.2016 ob 18h v Knjižnici Lenart.

Vabljeni! Prijava udeležbe na info@zavsenas.si zaradi priprave prostora in pogostitve.

Izak Matej Ciraj, Društvo Mi za vse nas.

KANALIZACIJA V  SLOVENSKIH GORICAH

V mesecu juliju smo v Lenartu prisluhnili dr. Stuhlbacherju iz Gradca o načinu projektiranja in gradnje kanalizacij, konkretno tudi o lenarški čistilni napravi in o rastlinskih čistilnih napravah.

Predavatelj je izpostavil:

1. Pri čiščenju odpadnih voda si postavimo cilje glede tehnike (optimalna tehnologija čiščenja in obdelava blata), ekologije (vplivi na okolje – podtalnico, površinske vode in tla)  in gospodarnosti (preračun stroškov in koristi).

Koraki pri implementaciji projekta odpadnih voda so določitev: namena projekta (novogradnja, nadgradnja,…), pravnih podlag, predzgodbe in analiza variant, zahtev glede učinkovitosti, ustreznih smernic za projektiranje, ustreznih predvidevanj pri načrtovanju naprave za primer nedelovanja/izpada naprave, za primer poplav, za obdelavo in odstranitev blata in upoštevanje pravic drugih.

Pomembno je ločiti med komunalnimi in industrijskimi odpadnimi vodami. Vedno so prisotne t.i. tuje vode iz podtalnice in padavin na katere je potrebno biti še posebej pozoren. Tuje vode vplivajo na kvaliteto vode, ki gre v čiščenje in zmanjšajo učinkovitost delovanja ČN in lahko povzročijo izpad delovanja ČN, kot npr.:  vplivajo na zgoščevanje primarnega blata in s tem povezano nezmožnost črpanja, na zmanjšano vsebnost suhe snovi v povratnem blatu, na obremenitev z maščobami, na zmanjšano trdoto vode, ki vpliva na morfologijo kosmov aktivnega blata. Tuje vode tudi zelo povečajo potrebo po energiji potrebni za ustrezno delovanje čistilne naprave.

V Avstriji nadzorujejo stanje cevi (ocena 1 - stanje zelo dobro, ocena 5 - nujno potrebna sanacija) in nekatere so lahko že po 15 letih delovanja bile neustrezne (v Lenartu so nekatere stare tudi 88 let, vendar ni nujno, da so slabše kot nove).

Delovni koraki, ko se lotimo projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda so določitev tehničnih predpostavk (določitev PE, prognoze razvoja, samega dimenzioniranja kanalizacijskega sistema, pomembni pa sta tudi geografsko-okoljska situacija in politični koncept razvoja lokalnega okolja. Potrebno je soglasje glede količinske razčlembe, še zlasti industrijskih onesnaževalcev) in kalkuliranje stroškov. V procesu kalkuliranja stroškov je potrebno za obdobje delovanja ČN pripraviti projekcije denarnega toka. Države imajo nacionalne smernice glede standardiziranih stroškov posamičnih elementov načrtovanja čistilnih naprav in kanalizacijskega sistema.

Predavatelj priporoča, da za območja, kjer država ni predpisala obvezne priključitve na centralno ČN z analizo variant določimo ali bo posamezen objekt priključen na centralno ČN oz. bo čistil odpadne vode na decentralni – MČN. Analiza variant se prikaže grafično na topografski karti.

V Sloveniji je država predpisala, na katerih območjih je za objekte nujno, da se priključijo na centralno ČN, na katerih območjih morajo občine izvesti to analizo variant in kjer jim to ni nujno potrebno izvesti. Rezultat primerjave variant mora biti priporočilo glede najučinkovitejše kombinacije ukrepov za izbiro priporočljive strategije upravljanja z odpadnimi vodami. Glede racionalnosti kanalizacijskih sistemov smo slišali naj razmerje cene čistilne naprave in cene kanalizacijskih cevi za racionalno načrtovane sisteme naj ne bo več kot 1:2. Kanalizacijske cevi velikih premerov (200, 300, 400 mm) so namreč mnogo dražje, kot tiste 100mm in če so poleg tega še zelo slabo izkoriščene, še toliko slabše.

Pri MČN poznamo sonaravne sisteme (rastlinske ČN), sisteme z aktivnim blatom (SBR – sistem s sekvenčnim polnjenjem), sisteme z biofilmom in mebranske sisteme.

Glavne funkcije čistilne naprave so odstranitev organskega ogljika, dušika in fosforja.

 
Trajnostno gospodarjenje z odpadnimi vodami pomeni raziskati optimizacijske potenciale skozi ciljni management aglomeracij z ukrepi izravnave znotraj industrijskih obratov, specifičnih ukrepov razbremenjevanja, prilagoditvijo tehničnih postopkov na čistilni napravi.
Trajnostno načrtovanje bi vključevalo še prostorsko načrtovanje razvoja naselij tako, da bo uporaba kanalizacije optimalna z upoštevanjem industrijskih obratov in ohranjanje narave.
Za industrijske obrate je najbolje, da čim bolj zmanjšajo količino odpadnih voda, saj s tem koristijo sebi in okolju.
 

2. Glede projekta čistilne naprave v Lenartu je potrebno zagotoviti prilagoditev na stanje tehnike, potrebno je izvesti primerjavo tehnologij (aktivno blato s simultanim stabiliziranjem blata napram sedanjemu potopniku). Za predavatelja je smiselna novogradnja čistilne naprave, napram rekonstrukcije stare. Kot je povedal direktor občinske uprave Breznik, so se do tega dokopali tudi na občini Lenart. Dr. Stuhlbacher je podal naslednja priporočila: priprava občinskega načrta odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki naj vključuje tudi analizo obremenitev in variant (ta načrt je po besedah direktorja Breznika opravljen), oceno stanja kanalizacijskega sistema in s tem povezano problematiko tujih voda (kot je bilo povedano je bil opravljen monitoring pretoka na obstoječi čistilni napravi) ter naj se izvede primerjava tehnologij za novogradnjo. Ker so bila potemtakem vsa priporočila razen ocene stanja kanalizacijskega sistema že izvedena se je predavatelj nagajivo vprašal, zakaj ne pride do realizacije projekta novogradnje čistilne naprave v Lenartu.

3. Na koncu so bile predstavljene še rastlinske čistilne naprave za čiščenje komunalnih in industrijskih voda, ki so se uveljavile v zadnjih 30-tih letih. Najbolj so upravičene za aglomeracije med 50 in 100PE, čeprav so zgrajene tudi take s kapaciteto 1000PE. Privlačne so zaradi nizkih investicijskih, obratovalnih in vzdrževalnih stroškov. Učinkovito odstranjujejo dušik, ogljik, fosfor, težke kovine, strupene substance in razne klice. Najpomembnejši del RČN predstavlja greda, katere peščeni substrat mora zagotavljati pravo prepustnost, da voda ne odteče prehitro, niti prepočasi. Na tem pesku so vezane bakterije, ki čistijo vodo. Predstavljena je bila naprava tega tipa, ki je bila zgrajena v industrijskem obratu v Novi Gorici. Nazorno je bila predstavljena tudi inovativna metoda stabilizacije blata s pomočjo trstike (tudi sestavni del rastlinske čistilne naprave) in bakterij, katere produkt je humus in ki posnema delovanje RČN.

Sklenemo torej, da je za uspešno izvedbo kanalizacije pomembna vključitev objektivne stroke, ki poišče najboljšo rešitev za izbrano geografsko območje, nadzor zainteresiranih varčnih občanov, ki zahtevajo učinkovitost projekta in vodstva občine ter skrb za okoljsko in ekonomsko ustreznost. Nadejamo si več tega v prihodnosti v Slovenskih goricah.

 

 

Povabilo na predavanje »Čiščenje odpadnih voda«

Akutna problematika reševanja problema čiščenja odpadnih voda v Lenartu pa tudi v okoliških občinah kljub januarskemu podaljšanju rokov nas je v Društvu Mi za vse nas spodbudila, da organiziramo predavanje na temo »Čiščenje odpadnih voda«.

Našemu povabilu se je prijazno odzval izkušeni strokovnjak dr. Arnold Stuhlbacher, projektni manager v podjetju Mach & Partner pri Gradcu, prej pa je med drugim deloval tudi na Tehniški univerzi v Gradcu in Univerzi v Sheffieldu.

Zadali smo si obravnavo treh tem:

1. kako se lotiti projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda, da bo projekt uspešen,
2. zablode in možne rešitve za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Lenartu ter
3. predstavitev sistema čiščenja z rastlinskimi čistilnimi napravami in njihova tehnično-ekonomska upravičenost za Slovenske gorice.

Seveda so med predavanjem in po njem predvidena in zaželena tudi vprašanja in diskusija s predavateljem.

Prijazno vabljeni v soboto, 9. julija, ob 18.30 v Malo dvorano Centra Slovenskih goric v Lenartu.

Za prevod bo poskrbljeno.

Drago Weinhandl, Društvo Mi za vse nas

POSNETEK PREDAVANJA MAG. MARKA PETERLINA "PROSTORSKO PLANIRANJE NA PODEŽELJU"

Lenart, 8. april 2016.






POSNETEK

Prostorsko planiranje na podeželju - posvet v petek 8.4. 2016 ob 18.00 v Lenartu (Podjetništvo na podeželju)

Spoštovani!

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas skupaj z Inštitutom za politike prostora IPOP iz Ljubljane pripravlja predavanje PROSTORSKO PLANIRANJE NA PODEŽELJU.

Gost predavanja bo direktor Inštituta Marko Peterlin.

V prvem delu bodo predstavljeni postopki priprave in procedure sprejemanja prostorskih dokumentov, s poudarkom na vključevanju javnosti pri teh procesih.

V drugem delu pa praktična priporočila za prostorsko planiranje za predstavnike lokalne samouprave, gospodarstva in širše zainteresirane javnosti.

Dogodek bo v petek 8.4.2016 ob 18:00 v prostorih Centra Slovenskih goric v Lenartu.

Udeležba na dogodku je brezplačna, vendar ne zastonj. Stroške izvedbe predavanja krijejo donatorji društva ELES, To d.o.o. iz Lenarta in Ciraji d.o.o. Občini Lenart se zahvaljujemo za brezplačno uporabo prostorov.

Vljudno vabljeni!

S spoštovanjem,

Izak Matej Ciraj, podpredsednik

Društvo Mi za vse nas

PODJETNIŠTVO NA PODEŽELJU - petek, 8.4.2016 ob 18.00 v Lenartu

Mediji dnevno poročajo o novih podjetji, novih soseskah, različnih občinskih gradbenih posegih v želji, da Slovenec/Slovenka dobi dom z vrtom v mirnem okolju. Istočasno se pojavljajo slabe novice o obsegu zazidave kmetijskih zemljišč. Ko se vozimo, lahko v in izven naselij opazimo prazne objekte. Kaj je lažje, kot uporabiti obstoječe zgradbe, da bi preprečili zazidavo zemlje? Kar se sliši tako preprosto, je danes iz različnih vzrokov skoraj nemogoče.

Poleg višjih pričakovanj uporabnika glede kvalitete zgradbe, uporabne površine in infrastrukture, finančnih predstav najemnika in prodajalca nepremičnine, kakor visokih stroškov adaptacije na stanje tehnike, tudi naša zakonodaja in s tem povezani dodatni stroški, otežujejo podaljšanje uporabe obstoječih zgradb v gospodarske namene.

Kaj bi pomagalo, da bi poenostavili in pospešili postopke glede podaljšanja uporabe obstoječih objektov? V Avstriji so se inženirska podjetja različnih ozkih specialnih usmeritev (požarna varnost, varnost pred hrupom, elektrotehnika,...) združila v mrežo BEING na katero se podjetniki lahko obračajo po nasvet. Takšen model bi bilo smiselno prenesti in pospeševati tudi v Sloveniji, saj ko se obračamo na arhitekta, se v resnici na umetnika; ko se obračamo na gradbenega izvajalca, se obračamo na tehnika, znanec ali sosed pa ni strokovnjak.

Spremembe podnebja povezane s povečanim odvodnjavanjem padavinskih voda, napram ponikanja na kraju samem, povečana poraba energije zaradi uporabe električnih naprav, več lastnega prevoza namesto uporabe javnega … Veliko stvari vpliva na vprašanja infrastrukture, ampak malo od njih interesirajo investitorje oz. se jih v fazi načrtovanja zavedajo. Kdo bi se ukvarjal s čistilno napravo, elektrarno ali oskrbo z vodo? Elektrika prihaja vendar iz vtičnice!?

Kljub vsemu moramo v skrbi za sonaravne podjetniške obrate v smislu ohranjanja tal, podnebja, vode in pestrosti rastlinskih in živalskih vrst pri industrijskih in obrtnih obratih prestati nekatere upravne postopke glede varstva narave, varovanja voda, gozda, kulturne krajine in tal. Moramo upoštevati, da je narava več kot kazenska naloga. Velike spremembe, kot zazidava zemljišč in klimatske spremembe zahtevajo inovativne odločitve npr. zelene strehe, ki so realna in zaželena prihodnost. Na konfliktnem področju odnosa podjetja – domačini se pojavljajo problemi glede hrupa, smradu, emisij itd. Že v okviru prostorskega načrtovanja naj se predvidi, da so stanovanjske in poslovne cone ustrezno ločene. Pojavlja se tudi potencialni konflikt med živinorejci in napredujočo pozidavo.

Številni župani se v upanju na možne prilive v tanke občinske proračune veselijo t.i. greenfield investicij. Po tehtnem premisleku pa se po začetni evforiji pojavi razočaranje. Tudi na strani podjetij se po začetnem veselju, najkasneje pri načrtovanju detajlov, od časa do časa to spremeni v jezo.

Prednosti ustanavljanja podjetij na podeželju so: ustvarjanje novih delovnih mest, dodana vrednost se ustvarja večinoma v bližnji okolici, zaradi dobaviteljev in servisnih storitev, za kraj nastane majhen zaključen svet okoli podjetja.

Slabosti pa so: zazidava velikih površin, po možnosti na območjih, ki jih prištevamo med nedotaknjena območja za odmik in sprostitev in gradnja nujne infrastruktura zahteva veliko denarja.

V povezavi s stroški velja opozoriti na evropsko smernico Seveso III o obvladovanju nesreč.

Na drugi strani je vlada pripravila predlog Uredbe o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena, ki naj bi prinesla več reda. Saj nasprotno vlada predvideva nadaljnje spodbujanje poslovnih con, čeprav jih imamo v Sloveniji že več kot 300.

Društvo Mi za vse nas pripravlja skupaj z Inštitutom za politike prostora predavanje, ki bo v petek 8.4.2016 ob 18.00 v Centru Slovenskih goric v Lenartu. Za podporo se zahvaljujemo občini Lenart, ki omogoča brezplačen prostor in donatorjem, ki omogočajo udeležbo predavatelja g. Petelina iz Ljubljane.

Za promocijo se zahvaljujemo tudi Ovtarjevim novicam in Radiu Slovenske gorice.

Drago Weinhandl

Društvo Mi za vse nas

Zimzelen rožmarin kot nova kmetijska kultura v Slovenskih Goricah

S prihajajočim podnebnimi spremembami se vedno bolj postavlja vprašanje, česa od kmetijskih kultur se ne bo več moglo gojiti (ali pa se jih preprosto goji ob vedno nižjih dohodkih)  in na drugi strani je vprašanje, katere bodo nove.
Eno od podjetij v SV delu Slovenije, ki svoje proizvode trži na globalnem tržišču, uvaža osnovno surovino za svoje proizvode za prehrambeno industrijo iz Južne Afrike. Po stikih med tem podjetjem in avtorjem tega zapisa so se začeli resni razgovori o možnostih za pridelavo te surovine kot kmetijske kulture na kmetijskih zemljiščih tudi v Slovenskih Goricah.

Gre za pridelovanje zimzelenega rožmarina (lat. Rosmarinus officinalis, angl. Rosemary) vrste ARP

VIR: https://www.pinterest.com/pin/461407924295712829/

na njivskih površinah, kot je prikazano na naslednji sliki:

VIR: https://uofacesmg.files.wordpress.com/2015/07/rosemary-field-july-15.jpg


Najnižje temperature, ki jih rastlina preživi brez resnih posledic, so do – 20 stopinj Celzija.
Podatki absolutnih minimumov temperatur izmerjenih na območjih Slovenskih Goric po letu 1991 kažejo, da je rožmarin ARP možno gojiti na območju Slovenskih Goric ob minimalnih tveganjih, ki pa jih lahko še dodatno znižamo, če izberemo ustrezno lego, kar bi ustrezalo nekako sadjarsko-vinogradniškim legam.

Pridelava je dokaj ekološka, za sedaj niso potrebna škropiva.

Investicija v hektar posajenega rožmarina je okrog 11.000 eur, polje daje pridelek okrog 5 ton suhih lističev letno, cena pridelanega rožmarina je ob povprečnem vsebovanju ključnih učinkovin (karnozolne kisline) do 1,5 eur/kg (torej čez 7.000 eur/ha).

Pri tem je pomembno, da razen priprave zemljišča pred posaditvijo, posaditve in žetve polje ne zahteva večjega obsega dela, sama žetev pa je strojna.

O nadaljnjih dogajanjih na tem področju bomo bralce sprotno obveščali. Več informacij je možno pridobiti preko ekoino@gmail.com. www.ZaVseNas.si

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih Goric Mi za vse nas, mag. Jože Jurša