Sončna jabolka in vabilo na občni zbor

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas praznuje prvo leto delovanja. V tem času je bilo izvedenih nekaj dogodkov: predavanja, posveti in akcije; ter sproženih nekaj intervencij inšpekcijam (sežiganje, ambrozija). Največ prijav je bilo iz občin Benedikt, Sveta Ana in Lenart. Kljub temu, da obstajajo uradni organi pregona, lahko društvo kot vmesni člen poskrbi za dodatno varnost anonimnosti prijave, ker očitno ni dovolj zaupanja v uradne osebe. Prijave so možne preko spleta ali po telefonu.

V naslednjem letu bi radi združevali pridelovalce sadja (tudi hobi sadjarje, ki imajo preveč jabolk) ob blagovni znamki "Sončno jabolko", ker so prav Slovenske gorice bogate s soncem, imajo pa obliko jabolka. Vabljeni na občni zbor, kjer bomo prvič spregovorili o tem. S tem se bo odprla možnost dodatnega zaslužka na domačem vrtu in zmanjšala količina zavrženega in neporabljenega sadja.

Občni zbor bo v petek 12.12.2014 ob 19h v Lenartu v sejni sobi v Centru Slovenskih goric na Trgu osvoboditve 9. Prosimo, da se zaradi rezervacije prostora in organizacije prijavite.

Dnevni red občnega zbora:

1. poročilo o delu v preteklem letu,

2. sprejema program dela, finančno poročilo in finančni plan,

3. sončno jabolko

4. razno

Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas

www.zavsenas.si

MiZaVseNas@gmail.com, info@zavsenas.si

040 492 562

POT DO FINANČNIH SREDSTEV IN NOVE FINANČNE PERSPEKTIVE ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE (URE)

Letos se je na sejmu AGRA v Gornji Radgoni v organizaciji Gradbenega inštituta ZRMK odvil zanimiv posvet na temo financiranja energetskih projektov. Sodelovali so predstavniki občin, Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Ljutomer.

Evropska komisija (EK) v želji, da bi bila kohezijska sredstva bolj smotrno porabljena, zahteva od držav članic, da opredelijo strateška področja, ki se bodo sofinancirala iz kohezijskih sredstev. Države morajo strateška področja definirati v dokumentu "Strategija pametne specializacije," ki predstavlja kriterije, po katerih se bo presojalo, ali so prijavljeni projekti sprejemljivi ali ne. Tako je EK že zavrnila slovenski osnutek predloga Operativnega programa za črpanje evropskih sredstev iz kohezijske politike, katerega del je tudi Strategija. To je bil spisek želja županov, iz katerega so na vladi naredili program. Količina razpoložljivega denarja za Slovenijo se bo iz dosedanjih neverjetnih cca. 500 mio. evrov letno znižala na cca. 300 mio. evrov letno. Dokler EK ne bo odobrila Programa tudi ta sredstva ne bodo dostopna. Do sredstev za okoljske projekte pa Slovenija ni več upravičena.

Za novo finančno perspektivo je regionalna agencija za Prlekijo (od Apač do Središča ob Dravi) prejela od županov za 600 mio. evrov investicijskih želja, teoretično pa ji na velikost regije lahko pričakujejo 140 mio. evrov. Vsebinsko je strokovno gledano pri projektih opaziti zaplankanost, ne-trajnostno naravnanost in "gašenje požarov" namesto strateških naložb, s ciljem zagotoviti županom zmago na volitvah. Prleški župani investicij v URE ne vidijo kot prioriteto, čeprav bi po izračunih strošek ogrevanja v javnih objektih, z zamenjavo obstoječih energentov z lesom, lahko znižali z 2,3 mio. na 0,6 mio. evrov, torej na četrtino!

Aktualni podatki glede investicijskih želja za 9 občin ORP (območnega razvojnega partnerstva) Slovenske gorice (občine Duplek, Pesnica, Šentilj ter občine iz UE Lenart) bodo znani v mescu dni, so pa manjše od 180 mio. evrov.

Predavatelji so izpostavili potrebo po dobri koordinaciji projektov URE in da so načrtovalci projektov kvalitetni, z referencami. Koordinacija pomeni, da se mora skupaj načrtovati ovoj stavb in stavbno pohištvo ter strojna oprema v stavbi (ogrevanje in hlajenje). Privatnega partnerja za sofinanciranje izvedbe ovoja stavbe in stavbnega pohištva ni smisla iskati, saj se tukaj investicija ponavadi povrne šele po več kot 10 letih, drugače pa je pri strojni opremi, saj se tukaj vložek lahko povrne že v 4 do 6 letih in se izvajalec lahko poplača iz prihrankov. S tem področjem se ukvarja projekt CombinES (Sheme sofinanciranja - kombinirani energetski projekti za financiranje energetske učinkovitosti v Srednji Evropi), ki ga v Sloveniji vodi Inštitut ZRMK.

Vabljeni, da se pridružite društvu in tudi sami prispevate k razvoju naše skupnosti!

Društvo Mi za vse nas www.zavsenas.si.

Drago Weinhandl

Volitve in trajnostnost ali "Mi volimo za vse nas?"

Civilna iniciativa praviloma deluje vedno in si prizadeva, da bi na vodilne strukture vplivala s svojim znanjem in angažmajem. Vzvodi so šibki in redko so prizadevanja uspešna.

Volitve pa so orodje ljudi, da vsaka 4 leta potrdijo način dela svojega vodstva ali pa vodstvo zamenjajo, če ugotovijo, da ni opravilo svoje naloge.

Naše društvo vse volivce, še posebej mlade, za katere se zdi, da so malo zaspali ali pa se vdali v usodo, poziva, da dobro premislite katerega župana in člane občinskega sveta boste volili.

Lokalne volitve niso obremenjene s politiko, ki velja na državni ravni. Lokalne zadeve so zelo konkretne vsakdanje težave občanov - sicer majhne težave, ki poberejo veliko živcev. Zato so zelo pomembne, ker neposredno vplivajo na naše življenje.

Izberite tistega človeka, ki si resnično prizadeva za dobro občanov, občank in občine, ki gradivo prebere in ne verjame vsega, kar se mu predloži v odločanje. Naj ne bo oseba, ki je samo glasovalni stroj, ampak samostojno razmišlja in ki je to na nek način tudi že dokazal.

Izvolili boste namreč osebo, ki bo naslednja 4 leta odločala in delala namesto vas zato, da boste vi imeli dovolj časa, da boste dobro opravljali svoje delo. Društvo se bo na svoji spletni strani opredelilo do posameznih kandidatov in komentiralo delovanje v skladu z vrednotami društva.

Zato si vzemite dovolj časa in se spomnite za daleč nazaj in ne nasedajte kratkoročnim besedam. In če ne boste volili, bodo drugi namesto vas.

Društvo Mi za vse nas, www.zavsenas.si

Izak Matej Ciraj, predsednik

Zatiranje ambrozije - demonstracija z ruvanjem - izobraževanje na terenu

V ponedeljek 4.8.2014 bo prikaz zatiranja ambrozije na nahajališču ambrozije.
Prikaz in predstavitev lastnosti rastline bo

ob 18.00: Sveta Ana, v križišču pod osnovno šolo v smeri Lokavec. (bivši ekološki otok pod Baumanom).
ob 18.30: Sveta Ana na Zgornji Ročici - Trebolščaku, križišče od kmetije Neudauer proti Benediktu.

Udeleženci bodo spoznali rastlino in njene razlikovalne znake proti drugim rastlinam.
Hkrati bodo izvedeli zakaj je ambrozija tako alergena in kako povzroča škodo v kmetijstvu.
Zakaj ni dovolj, da ambrozijo pokosimo? Kako se je lahko znebimo?


S tem bodo pridobili znanje za samostojno zatiranje.

Več informacij na 040 492 562 Izak Matej Ciraj in na tej spletni strani (glej spodaj).

Izak Matej Ciraj, predsednik

slike: https://plus.google.com/116467247663754716021/posts/GEFSvNUENYj

Ambrozija - prijava žarišč ambrozije ambrosie

Uprava za varno hrano je na svoji spletni strani objavila sporočilo o obveznem zatiranju ambrozije.

http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/skodljive_rastline/ambrozija/

Sam sem že prijavil nekaj žarišč ambrozije, predvsem ob cestiščih po Štajerskem in Pomurju.
Državljani lahko svoja opažanja ambrozije sporočijo na urade po Sloveniji glede na kraj žarišča. Tukaj je povezava do posameznih uradov:
http://www.uvhvvr.gov.si/si/o_uvhvvr/kontakti_obmocnih_uradov/ 

Centralni nabiralnik je: gp.uvhvvr@gov.si
Poslati je potrebno natančno lokacijo žarišča, po možnosti s sliko.

več slik ambrozije lahko najdete tukaj:

https://plus.google.com/u/0/116467247663754716021/posts/GEFSvNUENYj?pid=6001147748780194770&oid=116467247663754716021

Izkušnje (14.8.2014)

Prijavljeno žarišče v Prekmurju, kjer je bila cela njiva polna ambrozije je bila v roku 10 dni po prijavi mulčana in podorana.

Izak Matej Ciraj

predsednik

VLOGA OBČINSKIH PROSTORSKIH NAČRTOV

Ena od pomembnih dejavnosti občin je priprava in izvedba prostorskih aktov. Nespoštovanje strokovnih načel, neznanje in profitni nameni so vzrok, da občine pogosto spodbujajo rabo prostora, ki zadovoljuje interese določenih posameznikov ali skupin ter lastne interese, ne pa javnega dobrega.

Občinski prostorski akti so: občinski strateški prostorski načrt (OSPN), občinski prostorski načrt (OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del, ter za posamezno manjše področje urejanja občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

OSPN kot samostojen akt ni obvezen in ga občine pogosto izdelajo v okviru OPN, saj predstavlja strateške usmeritve za razvoj občine v prihodnosti.

Po veljavnem Zakonu o prostorskem načrtovanju je krovni občinski razvojni prostorski dokument OPN. Ta dokument nadomešča starejše Prostorske ureditvene pogoje (PUP).

OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoje umeščanja objektov v prostor.

OPPN je prostorski akt, s katerim se v bistvenem predvsem podrobneje načrtujejo prostorske ureditve novih pozidav za zaključena območja urejanja.

V postopku priprave prostorskih aktov je treba sprejeti sklep o pripravi, pripraviti osnutek, pridobiti smernice, organizirati javno razgrnitev in javno razpravo, pripraviti stališča do predlogov in pripomb, predlog poslati v presojo instituciji na državni ravni ter na podlagi mnenja akt sprejeti na občinskem svetu.

Če občina sprejme prostorski akt brez upoštevanja vseh pozitivnih mnenj, lahko nosilec urejanja zahteva presojo akta na ustavnem sodišču in če pade, je bil denar za prostorski akt zapravljen.

Več informacij o vlogi občinskega prostorskega načrtovanja boste lahko pridobili na predavanju Društva arhitektov Pomurja, ki bo v četrtek 24. julija ob 20:00 v avli občinske stavbe na Sveti Ani. Več informacij najdete na www.zavsenas.si.

Vljudno vabljeni!

Društvo Mi za vse nas v sodelovanju z D.A.P.

Drago Weinhandl

Gradbeno in prostorsko načrtovanje skozi čas

V naslednji seriji člankov želimo izpostaviti pomembnost sodelovanja stroke pri prostorskem načrtovanju. Kaj vse je pomembno, da je urbanizacija podeželja, razvoj podeželja in ohranjanje narave usklajeno?

Prvi članek iz te serije povzema razvoj gradbenega in prostorskega načrtovanja skozi čas (str. 14). Vprašanje, ki ga puščamo neodgovorjenega je, kateri sistem urejanja okolja je bil najbolj učinkovit: tisti, kjer je veljal en predpis ali obdobje, ko velja veliko predpisov. Prav tako ne odgovarjamo na vprašanje odnosa ljudi do urejanja urbanizacije, odnosa do splošnih medčloveških pravil (danes so to zakoni in pravilniki), ampak prepuščamo odgovore razumnemu bralcu.

Razmišljanje bomo zaokrožili s predavanjem o Vlogi občinskih prostorskih načrtov, kjer bomo gostili ga. Andrejo Benko iz Društva arhitektov Pomurja, ki bo v četrtek 24.7.2014 ob 20.00 na Sveti Ani.

Društvo Mi za vse nas