Letos
se je na sejmu AGRA v Gornji Radgoni v organizaciji Gradbenega
inštituta ZRMK odvil zanimiv posvet na temo financiranja
energetskih projektov.
Sodelovali so predstavniki občin, Službe vlade za razvoj in
evropsko kohezijsko politiko in Inštituta za trajnostni razvoj
lokalnih skupnosti Ljutomer.
Evropska
komisija (EK) v želji, da bi bila kohezijska sredstva bolj smotrno
porabljena, zahteva od držav članic, da opredelijo
strateška področja, ki se
bodo sofinancirala iz kohezijskih sredstev. Države morajo strateška
področja definirati v dokumentu "Strategija pametne
specializacije," ki
predstavlja kriterije, po katerih se bo presojalo, ali so prijavljeni
projekti sprejemljivi ali ne. Tako je EK že
zavrnila slovenski
osnutek predloga Operativnega programa za črpanje evropskih sredstev
iz kohezijske politike, katerega del je tudi Strategija. To je bil
spisek želja županov, iz katerega so na vladi naredili program.
Količina razpoložljivega denarja za Slovenijo se bo iz dosedanjih
neverjetnih cca. 500 mio. evrov letno znižala na cca. 300 mio. evrov
letno. Dokler EK ne bo odobrila Programa tudi ta sredstva ne bodo
dostopna. Do sredstev za okoljske projekte pa Slovenija ni več
upravičena.
Za
novo finančno perspektivo je regionalna agencija za Prlekijo (od
Apač do Središča ob Dravi) prejela od županov za 600 mio. evrov
investicijskih želja, teoretično pa ji na velikost regije lahko
pričakujejo 140 mio. evrov. Vsebinsko je strokovno gledano pri
projektih opaziti zaplankanost, ne-trajnostno naravnanost in
"gašenje požarov" namesto strateških naložb,
s ciljem zagotoviti županom zmago na volitvah. Prleški župani
investicij v URE ne vidijo kot prioriteto, čeprav bi po izračunih
strošek ogrevanja v javnih objektih,
z zamenjavo obstoječih energentov z lesom, lahko znižali z 2,3 mio.
na 0,6 mio. evrov, torej na četrtino!
Aktualni podatki glede investicijskih želja za 9 občin ORP
(območnega razvojnega partnerstva) Slovenske gorice (občine Duplek,
Pesnica, Šentilj ter občine iz UE Lenart) bodo znani v mescu dni,
so pa manjše od 180 mio. evrov.
Predavatelji
so izpostavili potrebo po dobri koordinaciji
projektov URE in da so načrtovalci projektov kvalitetni,
z referencami. Koordinacija pomeni, da se mora skupaj načrtovati
ovoj stavb in stavbno pohištvo ter strojna oprema v stavbi
(ogrevanje in hlajenje). Privatnega partnerja za sofinanciranje
izvedbe ovoja stavbe in stavbnega pohištva ni smisla iskati, saj se
tukaj investicija ponavadi povrne šele po več kot 10 letih, drugače
pa je pri strojni opremi, saj se tukaj vložek lahko povrne že v 4
do 6 letih in se izvajalec lahko poplača iz prihrankov. S tem
področjem se ukvarja projekt CombinES
(Sheme sofinanciranja - kombinirani energetski projekti za
financiranje energetske učinkovitosti v Srednji Evropi), ki ga v
Sloveniji vodi Inštitut ZRMK.
Vabljeni,
da se pridružite društvu in tudi sami prispevate k razvoju naše
skupnosti!
Društvo
Mi za vse nas www.zavsenas.si.
Drago
Weinhandl
Ni komentarjev:
Objavite komentar