KANALIZACIJA V  SLOVENSKIH GORICAH

V mesecu juliju smo v Lenartu prisluhnili dr. Stuhlbacherju iz Gradca o načinu projektiranja in gradnje kanalizacij, konkretno tudi o lenarški čistilni napravi in o rastlinskih čistilnih napravah.

Predavatelj je izpostavil:

1. Pri čiščenju odpadnih voda si postavimo cilje glede tehnike (optimalna tehnologija čiščenja in obdelava blata), ekologije (vplivi na okolje – podtalnico, površinske vode in tla)  in gospodarnosti (preračun stroškov in koristi).

Koraki pri implementaciji projekta odpadnih voda so določitev: namena projekta (novogradnja, nadgradnja,…), pravnih podlag, predzgodbe in analiza variant, zahtev glede učinkovitosti, ustreznih smernic za projektiranje, ustreznih predvidevanj pri načrtovanju naprave za primer nedelovanja/izpada naprave, za primer poplav, za obdelavo in odstranitev blata in upoštevanje pravic drugih.

Pomembno je ločiti med komunalnimi in industrijskimi odpadnimi vodami. Vedno so prisotne t.i. tuje vode iz podtalnice in padavin na katere je potrebno biti še posebej pozoren. Tuje vode vplivajo na kvaliteto vode, ki gre v čiščenje in zmanjšajo učinkovitost delovanja ČN in lahko povzročijo izpad delovanja ČN, kot npr.:  vplivajo na zgoščevanje primarnega blata in s tem povezano nezmožnost črpanja, na zmanjšano vsebnost suhe snovi v povratnem blatu, na obremenitev z maščobami, na zmanjšano trdoto vode, ki vpliva na morfologijo kosmov aktivnega blata. Tuje vode tudi zelo povečajo potrebo po energiji potrebni za ustrezno delovanje čistilne naprave.

V Avstriji nadzorujejo stanje cevi (ocena 1 - stanje zelo dobro, ocena 5 - nujno potrebna sanacija) in nekatere so lahko že po 15 letih delovanja bile neustrezne (v Lenartu so nekatere stare tudi 88 let, vendar ni nujno, da so slabše kot nove).

Delovni koraki, ko se lotimo projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda so določitev tehničnih predpostavk (določitev PE, prognoze razvoja, samega dimenzioniranja kanalizacijskega sistema, pomembni pa sta tudi geografsko-okoljska situacija in politični koncept razvoja lokalnega okolja. Potrebno je soglasje glede količinske razčlembe, še zlasti industrijskih onesnaževalcev) in kalkuliranje stroškov. V procesu kalkuliranja stroškov je potrebno za obdobje delovanja ČN pripraviti projekcije denarnega toka. Države imajo nacionalne smernice glede standardiziranih stroškov posamičnih elementov načrtovanja čistilnih naprav in kanalizacijskega sistema.

Predavatelj priporoča, da za območja, kjer država ni predpisala obvezne priključitve na centralno ČN z analizo variant določimo ali bo posamezen objekt priključen na centralno ČN oz. bo čistil odpadne vode na decentralni – MČN. Analiza variant se prikaže grafično na topografski karti.

V Sloveniji je država predpisala, na katerih območjih je za objekte nujno, da se priključijo na centralno ČN, na katerih območjih morajo občine izvesti to analizo variant in kjer jim to ni nujno potrebno izvesti. Rezultat primerjave variant mora biti priporočilo glede najučinkovitejše kombinacije ukrepov za izbiro priporočljive strategije upravljanja z odpadnimi vodami. Glede racionalnosti kanalizacijskih sistemov smo slišali naj razmerje cene čistilne naprave in cene kanalizacijskih cevi za racionalno načrtovane sisteme naj ne bo več kot 1:2. Kanalizacijske cevi velikih premerov (200, 300, 400 mm) so namreč mnogo dražje, kot tiste 100mm in če so poleg tega še zelo slabo izkoriščene, še toliko slabše.

Pri MČN poznamo sonaravne sisteme (rastlinske ČN), sisteme z aktivnim blatom (SBR – sistem s sekvenčnim polnjenjem), sisteme z biofilmom in mebranske sisteme.

Glavne funkcije čistilne naprave so odstranitev organskega ogljika, dušika in fosforja.

 
Trajnostno gospodarjenje z odpadnimi vodami pomeni raziskati optimizacijske potenciale skozi ciljni management aglomeracij z ukrepi izravnave znotraj industrijskih obratov, specifičnih ukrepov razbremenjevanja, prilagoditvijo tehničnih postopkov na čistilni napravi.
Trajnostno načrtovanje bi vključevalo še prostorsko načrtovanje razvoja naselij tako, da bo uporaba kanalizacije optimalna z upoštevanjem industrijskih obratov in ohranjanje narave.
Za industrijske obrate je najbolje, da čim bolj zmanjšajo količino odpadnih voda, saj s tem koristijo sebi in okolju.
 

2. Glede projekta čistilne naprave v Lenartu je potrebno zagotoviti prilagoditev na stanje tehnike, potrebno je izvesti primerjavo tehnologij (aktivno blato s simultanim stabiliziranjem blata napram sedanjemu potopniku). Za predavatelja je smiselna novogradnja čistilne naprave, napram rekonstrukcije stare. Kot je povedal direktor občinske uprave Breznik, so se do tega dokopali tudi na občini Lenart. Dr. Stuhlbacher je podal naslednja priporočila: priprava občinskega načrta odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki naj vključuje tudi analizo obremenitev in variant (ta načrt je po besedah direktorja Breznika opravljen), oceno stanja kanalizacijskega sistema in s tem povezano problematiko tujih voda (kot je bilo povedano je bil opravljen monitoring pretoka na obstoječi čistilni napravi) ter naj se izvede primerjava tehnologij za novogradnjo. Ker so bila potemtakem vsa priporočila razen ocene stanja kanalizacijskega sistema že izvedena se je predavatelj nagajivo vprašal, zakaj ne pride do realizacije projekta novogradnje čistilne naprave v Lenartu.

3. Na koncu so bile predstavljene še rastlinske čistilne naprave za čiščenje komunalnih in industrijskih voda, ki so se uveljavile v zadnjih 30-tih letih. Najbolj so upravičene za aglomeracije med 50 in 100PE, čeprav so zgrajene tudi take s kapaciteto 1000PE. Privlačne so zaradi nizkih investicijskih, obratovalnih in vzdrževalnih stroškov. Učinkovito odstranjujejo dušik, ogljik, fosfor, težke kovine, strupene substance in razne klice. Najpomembnejši del RČN predstavlja greda, katere peščeni substrat mora zagotavljati pravo prepustnost, da voda ne odteče prehitro, niti prepočasi. Na tem pesku so vezane bakterije, ki čistijo vodo. Predstavljena je bila naprava tega tipa, ki je bila zgrajena v industrijskem obratu v Novi Gorici. Nazorno je bila predstavljena tudi inovativna metoda stabilizacije blata s pomočjo trstike (tudi sestavni del rastlinske čistilne naprave) in bakterij, katere produkt je humus in ki posnema delovanje RČN.

Sklenemo torej, da je za uspešno izvedbo kanalizacije pomembna vključitev objektivne stroke, ki poišče najboljšo rešitev za izbrano geografsko območje, nadzor zainteresiranih varčnih občanov, ki zahtevajo učinkovitost projekta in vodstva občine ter skrb za okoljsko in ekonomsko ustreznost. Nadejamo si več tega v prihodnosti v Slovenskih goricah.