Prostorsko planiranje na podeželju - posvet v petek 8.4. 2016 ob 18.00 v Lenartu (Podjetništvo na podeželju)

Spoštovani!

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas skupaj z Inštitutom za politike prostora IPOP iz Ljubljane pripravlja predavanje PROSTORSKO PLANIRANJE NA PODEŽELJU.

Gost predavanja bo direktor Inštituta Marko Peterlin.

V prvem delu bodo predstavljeni postopki priprave in procedure sprejemanja prostorskih dokumentov, s poudarkom na vključevanju javnosti pri teh procesih.

V drugem delu pa praktična priporočila za prostorsko planiranje za predstavnike lokalne samouprave, gospodarstva in širše zainteresirane javnosti.

Dogodek bo v petek 8.4.2016 ob 18:00 v prostorih Centra Slovenskih goric v Lenartu.

Udeležba na dogodku je brezplačna, vendar ne zastonj. Stroške izvedbe predavanja krijejo donatorji društva ELES, To d.o.o. iz Lenarta in Ciraji d.o.o. Občini Lenart se zahvaljujemo za brezplačno uporabo prostorov.

Vljudno vabljeni!

S spoštovanjem,

Izak Matej Ciraj, podpredsednik

Društvo Mi za vse nas

PODJETNIŠTVO NA PODEŽELJU - petek, 8.4.2016 ob 18.00 v Lenartu

Mediji dnevno poročajo o novih podjetji, novih soseskah, različnih občinskih gradbenih posegih v želji, da Slovenec/Slovenka dobi dom z vrtom v mirnem okolju. Istočasno se pojavljajo slabe novice o obsegu zazidave kmetijskih zemljišč. Ko se vozimo, lahko v in izven naselij opazimo prazne objekte. Kaj je lažje, kot uporabiti obstoječe zgradbe, da bi preprečili zazidavo zemlje? Kar se sliši tako preprosto, je danes iz različnih vzrokov skoraj nemogoče.

Poleg višjih pričakovanj uporabnika glede kvalitete zgradbe, uporabne površine in infrastrukture, finančnih predstav najemnika in prodajalca nepremičnine, kakor visokih stroškov adaptacije na stanje tehnike, tudi naša zakonodaja in s tem povezani dodatni stroški, otežujejo podaljšanje uporabe obstoječih zgradb v gospodarske namene.

Kaj bi pomagalo, da bi poenostavili in pospešili postopke glede podaljšanja uporabe obstoječih objektov? V Avstriji so se inženirska podjetja različnih ozkih specialnih usmeritev (požarna varnost, varnost pred hrupom, elektrotehnika,...) združila v mrežo BEING na katero se podjetniki lahko obračajo po nasvet. Takšen model bi bilo smiselno prenesti in pospeševati tudi v Sloveniji, saj ko se obračamo na arhitekta, se v resnici na umetnika; ko se obračamo na gradbenega izvajalca, se obračamo na tehnika, znanec ali sosed pa ni strokovnjak.

Spremembe podnebja povezane s povečanim odvodnjavanjem padavinskih voda, napram ponikanja na kraju samem, povečana poraba energije zaradi uporabe električnih naprav, več lastnega prevoza namesto uporabe javnega … Veliko stvari vpliva na vprašanja infrastrukture, ampak malo od njih interesirajo investitorje oz. se jih v fazi načrtovanja zavedajo. Kdo bi se ukvarjal s čistilno napravo, elektrarno ali oskrbo z vodo? Elektrika prihaja vendar iz vtičnice!?

Kljub vsemu moramo v skrbi za sonaravne podjetniške obrate v smislu ohranjanja tal, podnebja, vode in pestrosti rastlinskih in živalskih vrst pri industrijskih in obrtnih obratih prestati nekatere upravne postopke glede varstva narave, varovanja voda, gozda, kulturne krajine in tal. Moramo upoštevati, da je narava več kot kazenska naloga. Velike spremembe, kot zazidava zemljišč in klimatske spremembe zahtevajo inovativne odločitve npr. zelene strehe, ki so realna in zaželena prihodnost. Na konfliktnem področju odnosa podjetja – domačini se pojavljajo problemi glede hrupa, smradu, emisij itd. Že v okviru prostorskega načrtovanja naj se predvidi, da so stanovanjske in poslovne cone ustrezno ločene. Pojavlja se tudi potencialni konflikt med živinorejci in napredujočo pozidavo.

Številni župani se v upanju na možne prilive v tanke občinske proračune veselijo t.i. greenfield investicij. Po tehtnem premisleku pa se po začetni evforiji pojavi razočaranje. Tudi na strani podjetij se po začetnem veselju, najkasneje pri načrtovanju detajlov, od časa do časa to spremeni v jezo.

Prednosti ustanavljanja podjetij na podeželju so: ustvarjanje novih delovnih mest, dodana vrednost se ustvarja večinoma v bližnji okolici, zaradi dobaviteljev in servisnih storitev, za kraj nastane majhen zaključen svet okoli podjetja.

Slabosti pa so: zazidava velikih površin, po možnosti na območjih, ki jih prištevamo med nedotaknjena območja za odmik in sprostitev in gradnja nujne infrastruktura zahteva veliko denarja.

V povezavi s stroški velja opozoriti na evropsko smernico Seveso III o obvladovanju nesreč.

Na drugi strani je vlada pripravila predlog Uredbe o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena, ki naj bi prinesla več reda. Saj nasprotno vlada predvideva nadaljnje spodbujanje poslovnih con, čeprav jih imamo v Sloveniji že več kot 300.

Društvo Mi za vse nas pripravlja skupaj z Inštitutom za politike prostora predavanje, ki bo v petek 8.4.2016 ob 18.00 v Centru Slovenskih goric v Lenartu. Za podporo se zahvaljujemo občini Lenart, ki omogoča brezplačen prostor in donatorjem, ki omogočajo udeležbo predavatelja g. Petelina iz Ljubljane.

Za promocijo se zahvaljujemo tudi Ovtarjevim novicam in Radiu Slovenske gorice.

Drago Weinhandl

Društvo Mi za vse nas

Zimzelen rožmarin kot nova kmetijska kultura v Slovenskih Goricah

S prihajajočim podnebnimi spremembami se vedno bolj postavlja vprašanje, česa od kmetijskih kultur se ne bo več moglo gojiti (ali pa se jih preprosto goji ob vedno nižjih dohodkih)  in na drugi strani je vprašanje, katere bodo nove.
Eno od podjetij v SV delu Slovenije, ki svoje proizvode trži na globalnem tržišču, uvaža osnovno surovino za svoje proizvode za prehrambeno industrijo iz Južne Afrike. Po stikih med tem podjetjem in avtorjem tega zapisa so se začeli resni razgovori o možnostih za pridelavo te surovine kot kmetijske kulture na kmetijskih zemljiščih tudi v Slovenskih Goricah.

Gre za pridelovanje zimzelenega rožmarina (lat. Rosmarinus officinalis, angl. Rosemary) vrste ARP

VIR: https://www.pinterest.com/pin/461407924295712829/

na njivskih površinah, kot je prikazano na naslednji sliki:

VIR: https://uofacesmg.files.wordpress.com/2015/07/rosemary-field-july-15.jpg


Najnižje temperature, ki jih rastlina preživi brez resnih posledic, so do – 20 stopinj Celzija.
Podatki absolutnih minimumov temperatur izmerjenih na območjih Slovenskih Goric po letu 1991 kažejo, da je rožmarin ARP možno gojiti na območju Slovenskih Goric ob minimalnih tveganjih, ki pa jih lahko še dodatno znižamo, če izberemo ustrezno lego, kar bi ustrezalo nekako sadjarsko-vinogradniškim legam.

Pridelava je dokaj ekološka, za sedaj niso potrebna škropiva.

Investicija v hektar posajenega rožmarina je okrog 11.000 eur, polje daje pridelek okrog 5 ton suhih lističev letno, cena pridelanega rožmarina je ob povprečnem vsebovanju ključnih učinkovin (karnozolne kisline) do 1,5 eur/kg (torej čez 7.000 eur/ha).

Pri tem je pomembno, da razen priprave zemljišča pred posaditvijo, posaditve in žetve polje ne zahteva večjega obsega dela, sama žetev pa je strojna.

O nadaljnjih dogajanjih na tem področju bomo bralce sprotno obveščali. Več informacij je možno pridobiti preko ekoino@gmail.com. www.ZaVseNas.si

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih Goric Mi za vse nas, mag. Jože Jurša

občni zbor

Društvo za trajnostni razvoj Slovenskih goric Mi za vse nas

2. redni Občni zbor

VABILO

Sklicujem občni zbor v četrtek 7. 1. 2016 ob 19.00 v Lenartu.

Predlagani dnevni red:

1. Ugotovitev sklepčnost
2. Poročilo o delu društva v zadnjem letu

3. Finančno poročilo
4. Predstavitev kandidatov za predsednika društva, članov upravnega odbora in drugih organov (odvisno od števila članov)
5. Volitve predsednika (zastopnika) in funkcionarjev društva
6. Razno

Pred začetkom bosta določena overitelja zapisnika.

Določbe iz statuta:

»Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje preloži za 30 minut. Po poteku tega časa je občni zbor sklepčen, če so prisotni najmanj 3 člani.

Občni zbor sprejema sklepe z večino navzočih članov. Če občni zbor odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj 2/3 navzočih članov, ob pogoju, da občnemu zboru prisostvuje najmanj polovica članov.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani odločijo za tajni način glasovanja.

Volitve vodi volilna komisija.

Volitve organov društva so tajne. Izvoljeni so kandidati, ki prejmejo ustrezno večino veljavnih glasov.«

Vabim, da prijavite svojo kandidaturo za predsednika društva, člane Upravnega odbora, tajnika in blagajnika.

predsednik društva

Izak Matej Ciraj

V LENARTU O KLJUČNIH FAKTORJIH ZA USPEH SISTEMOV DALJINSKEGA OGREVANJA NA BIOMASO

Na Martinovo se je v prostorih Centra Slovenskih goric odvil posvet o managementu kakovosti pri daljinskem ogrevanju na biomaso. Gosta sta bila g. Schrammel iz Inštituta za trajnostne tehnologije iz Gleisdorfa in dr. Padinger iz Joanneuma Gradec, ki sta se v korist društva in njegovih dejavnosti odpovedala honoraju ter potnim stroškom in s tem postala donatorja društva, poleg ELES d.o.o. in TO d.o.o. iz Lenarta.

Inštitut vodi avstrijski nacionalni program managementa kakovosti toplarn. V Avstriji je vsaka naprava na biomaso, ki želi koristiti sredstva državnih spodbud, podvržena kontroli s strani pooblaščenih delegatov v procesih od načrtovanja, doseganja zahtev tehničnih in ekonomskih pogojev do zagotavljanja prepoznave in poprave odklonov v proizvodnji. Kakovost spremljajo s pomočjo centralne baze podatkov, kjer lahko uporabniki dostopajo do vseh informacij.

V okviru posveta je bilo prikazano, kako se lotiti projekta, kako ga načrtovati, ekonomsko ovrednotiti in kako projekt spremljati in optimizirati, pri čemer smo lahko videli, da je cena ogrevanja v Lenartu znotraj ranga cen, ki ga dosegajo sistemi v Avstriji in je celostno gledano konkurenčna drugim virom energije (fiksni del 13,00 – 26,00 €/kW/l in variabilni del 0,045 – 0,087 €/kWh). Pogosto se namreč pri primerjavah energentov ne upošteva vseh stroškov, sploh pa se pozabi na eksternalije kot je čistost zraka in kakovost bivanja, ki je s centralno toplarno občutno boljša. To spodbuja tudi država in se tega strateško loteva preko programov kakovosti zraka, ki pa so trenutno kot obvezen ukrep omejeni na degradirana območja (doline, večja naselja).

Po zaključenem posvetu smo udeleženci nadaljevali zanimiv pogovor ob rujni kapljici v kleti Centra Slovenskih goric, za kar se zahvaljujemo Občini Lenart za brezplačno gostovanje.

Celotna projekcija predavanj je dosegljiva na spletnih straneh društva www.ZaVseNas.si.

Tukaj so objavljene prosojnice predavanja.

Foto: (društvo) Drago Weinhandl, DI Harald Schrammel, dr. Reinhard Padinger, Izak Matej Ciraj

Izak Matej Ciraj, predsednik

Društvo Mi za vse nas

POSVET O OGREVANJU objektov s strokovnjakom DR. PADINGERJEM IZ GRADCA

Društvo Mi za vse nas organizira 11. novembra 2015 ob 18.00 v Centru Slovenskih goric v Lenartu posvet o ogrevanju objektov. Strokovno bo posvet vodil prijatelj Slovenije in Slovenskih goric dr. Reinhard Padinger iz visokošolskega zavoda Joanneum iz Gradca. Dosedaj je dr. Padinger svojo naklonjenost Sloveniji izražal predvsem na kulturnem področju (npr. sodelovanje z zavodom Muzej norosti na Tratah in sodelovanje na Agatinih skrivnostih). Tokrat pa nam bo ponudil svoje bogato znanje in izkušnje s področja ogrevanja objektov. Dr. Padinger je strokovnjak za ogrevanje na biomaso in odpadke, vendar bo predstavil tudi druge sisteme ogrevanja v smislu njihovih prednosti in slabosti.

Sodeloval bo tudi strokovnjak iz Delovne skupine za obnovljive vire energije (AEE) Gleisdorf.

Posvet bo v Mali dvorani Centra Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9

ELES, d.o.o. vam omogoča brezplačno udeležbo.

Poskušali bomo najti odgovore na vprašanja:
1. kako naj se investitorji pripravijo na investicijo
2. predstavitev sistemov daljinskega ogrevanja, ki so v našem okolju dokazano tehnično-ekonomsko izvedljiva
3. prednosti in slabosti posameznih sistemov
4. in prikazani bodo primeri dobre prakse iz Avstrije.

Glede daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso bodo predstavljeni primeri dobre prakse iz Avstrije. Udeležbo priporočamo zainteresiranim občanom in tudi občinskim funkcionarjem.

Udeležba na predavanju je brezplačno, ker stroške izvedbe krije društvo s pomočjo donatorja ELES.

Zaradi organizacijskih razlogov prosimo, da se na predavanje prijavite tukaj.

PRIJAVA NA PREDAVANJE

Drago Weinhandl in  Izak Matej Ciraj

Društvo Mi za vse nas

http://goo.gl/forms/VgyCR6dAqg

KRITIKA REŠEVANJA PROBLEMATIKE ODPADNIH VOD V SLOVENSKIH GORICAH

Zaradi razpršene poselitve, značilne za Slovenske gorice je bilo poznavalcem od vsega začetka jasno, da bo reševanje problema komunalnih odpadnih voda trd oreh. Kanalizacijske sisteme, kakršenkoli pač že so, imajo zgrajena vsa občinska središča, razen Svete Ane. Poseben problem je čiščenje odpadnih voda v mestu Lenart. Izbran model, po katerem je občina naročila projekt čistilne naprave, zdaj pa pričakuje, da se bo našel koncesionar, ki bo kupil mačka v žaklju, je zelo naiven. Tudi, če se bo pogumnež našel, bodo morebiti spori med projektantom/občino/koncesionarjem dolgi in zapleteni. Veliko vlogo za Lenart igra zadnji rok za zagotovitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda na aglomeracijah večjih od 2000 PE, ki je leto 2017. V sistemu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda imajo po slovenski zakonodaji pomembno mesto izvajalci javnih služb. Čeprav nam je Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji že pred leti svetovala, da postavimo sistem, kjer bodo javne službe strokovno močne organizacije in naj bi jih bilo v Sloveniji le nekaj, se je tu sistem povsem izrodil. Tako so, razen v Benediktu pri nas izvajalci javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda kar Režijski obrati občin samih, brez vsakršnega resnega strokovnega kadra. Na kakšnih kriterijih izbirajo partnerje, ki morajo izvajati v zakonodaji predpisane naloge, je uganka. O preglednosti tukaj ne moremo govoriti. Prav iz teh krogov prihajajo kritike glede rastlinskih čistilnih naprav. Seveda slovenska raven tehnike na področju rastlinskih čistilnih naprav ni na ravni npr. avstrijskih, vendar bi bilo za mnenje glede rastlinskih čistilnih naprav in decenraliziranega modela čiščenja komunalnih odpadnih voda vredno povprašati novoizvoljenega slovenskega župana v Globasnici na avstrijskem koroškem, g. Sadovnika, ki se je desetletje in več boril proti načrtu celovške Haiderjeve klike, tudi na avstrijskem ustavnem sodišču,. Ta je hotela vsiliti svoj mehanski sistem čiščenja v Globasnici. Pred leti je g. Sadovniku in njegovi civilni iniciativi uspelo. Res pa je, da je, da je številnim klikam zbranih okrog občinskih vodstev uspelo tudi v Avstriji postaviti popolnoma neracionalne kanalizacijske sisteme.

Drago Weinhandl

Društvo Mi za vse nas

Vir slike: http://www.seebiz.eu/hrvatska-je-kleptosocijalisticka-kanalizacija-a-ne-normalna-zemlja-slobodnog-trzista/ar-67132/ (našel IMC)