Mediji
dnevno poročajo o novih podjetji, novih soseskah, različnih
občinskih gradbenih posegih v želji, da Slovenec/Slovenka dobi dom
z vrtom v mirnem okolju. Istočasno se pojavljajo slabe novice o
obsegu zazidave kmetijskih zemljišč. Ko se vozimo, lahko v in izven
naselij opazimo prazne objekte. Kaj je lažje, kot uporabiti
obstoječe zgradbe, da bi preprečili zazidavo zemlje? Kar se sliši
tako preprosto, je danes iz različnih vzrokov skoraj nemogoče.
Poleg
višjih pričakovanj uporabnika glede kvalitete zgradbe, uporabne
površine in infrastrukture, finančnih predstav najemnika in
prodajalca nepremičnine, kakor visokih stroškov adaptacije na
stanje tehnike, tudi naša zakonodaja in s tem povezani dodatni
stroški, otežujejo podaljšanje uporabe obstoječih zgradb v
gospodarske namene.
Kaj bi
pomagalo, da bi poenostavili in pospešili postopke glede podaljšanja
uporabe obstoječih objektov? V Avstriji so se inženirska podjetja
različnih ozkih specialnih usmeritev (požarna varnost, varnost pred
hrupom, elektrotehnika,...) združila v mrežo BEING na katero
se podjetniki lahko obračajo po nasvet. Takšen model bi bilo
smiselno prenesti in pospeševati tudi v Sloveniji, saj ko se
obračamo na arhitekta, se v resnici na umetnika; ko se obračamo na
gradbenega izvajalca, se obračamo na tehnika, znanec ali sosed pa ni
strokovnjak.
Spremembe
podnebja povezane s povečanim odvodnjavanjem padavinskih voda,
napram ponikanja na kraju samem, povečana poraba energije zaradi
uporabe električnih naprav, več lastnega prevoza namesto uporabe
javnega … Veliko stvari vpliva na vprašanja infrastrukture, ampak
malo od njih interesirajo investitorje oz. se jih v fazi načrtovanja
zavedajo. Kdo bi se ukvarjal s čistilno napravo, elektrarno ali
oskrbo z vodo? Elektrika prihaja vendar iz vtičnice!?
Kljub
vsemu moramo v skrbi za sonaravne podjetniške obrate v smislu
ohranjanja tal, podnebja, vode in pestrosti rastlinskih in živalskih
vrst pri industrijskih in obrtnih obratih prestati nekatere upravne
postopke glede varstva narave, varovanja voda, gozda, kulturne
krajine in tal. Moramo upoštevati, da je narava več kot kazenska
naloga. Velike spremembe, kot zazidava zemljišč in klimatske
spremembe zahtevajo inovativne odločitve npr. zelene strehe, ki so
realna in zaželena prihodnost. Na konfliktnem področju odnosa
podjetja – domačini se pojavljajo problemi glede hrupa, smradu,
emisij itd. Že v okviru prostorskega načrtovanja naj se predvidi,
da so stanovanjske in poslovne cone ustrezno ločene. Pojavlja se
tudi potencialni konflikt med živinorejci in napredujočo pozidavo.
Številni
župani se v upanju na možne prilive v tanke občinske proračune
veselijo t.i. greenfield investicij. Po tehtnem premisleku pa se po
začetni evforiji pojavi razočaranje. Tudi na strani podjetij se po
začetnem veselju, najkasneje pri načrtovanju detajlov, od časa do
časa to spremeni v jezo.
Prednosti
ustanavljanja podjetij na podeželju so: ustvarjanje novih delovnih
mest, dodana vrednost se ustvarja večinoma v bližnji okolici,
zaradi dobaviteljev in servisnih storitev, za kraj nastane majhen
zaključen svet okoli podjetja.
Slabosti
pa so: zazidava velikih površin, po možnosti na območjih, ki jih
prištevamo med nedotaknjena območja za odmik in sprostitev in
gradnja nujne infrastruktura zahteva veliko denarja.
V
povezavi s stroški velja opozoriti na evropsko smernico Seveso
III o obvladovanju nesreč.
Na
drugi strani je vlada pripravila predlog Uredbe o območjih za
kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena, ki naj
bi prinesla več reda. Saj nasprotno vlada predvideva nadaljnje
spodbujanje poslovnih con, čeprav jih imamo v Sloveniji že
več kot 300.
Društvo
Mi za vse nas pripravlja skupaj z Inštitutom za politike prostora
predavanje, ki bo v petek 8.4.2016 ob 18.00 v Centru Slovenskih goric v Lenartu. Za podporo se zahvaljujemo občini Lenart, ki omogoča brezplačen prostor in donatorjem, ki omogočajo udeležbo predavatelja g. Petelina iz Ljubljane.
Za promocijo se zahvaljujemo tudi Ovtarjevim novicam in Radiu Slovenske gorice.
Drago
Weinhandl
Društvo
Mi za vse nas
